Aurora-Project.eu

Banner testa

Seguici su Facebook

Presejalni Pregledi

Presejalni testi in preprečevanje raka materničnega vratu

 

Rak materničnega vratu je ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem (t.i. »skriningom«). Presejanje za RMV pomeni iskanje in odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb pri navidezno zdravih odraslih ženskah s preprostimi preiskavami ali testi. Med zdravimi preiskovankami odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka.

 

Med najbolj uveljavljene in enostavne presejalne preiskave pri ženskah sodi odvzem in mikroskopski pregled celic v brisu materničnega vratu ali test PAP. S testom PAP in zdravljenjem morebitnih predrakavih sprememb je možno raka materničnega vratu preprečiti.

 

Presejanje lahko poteka na dva načina:

-

Pri pasivnem presejanju ginekolog naredi test PAP vsaki ženski, ki pride na ginekološki pregled sama; večinoma so to bolj zdravstveno osveščene ženske, pri katerih je tudi manjše tveganje za raka.

-

Z aktivnim presejanjem ženskam, ki ne hodijo same na redne preventivne preglede, izbrani ginekolog ali Register ZORA pošljeta pisno vabilo; ženska lahko pregled opravi pri svojem izbranem osebnem ginekologu na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja; seveda gre na pregled lahko tudi drugam, vendar teh pregledov zavarovalnica ne plačuje.

 

 

Ker se prvi simptomi in znaki RMV pojavijo večinoma šele takrat, ko so celice na materničnem vratu že rakave in rak razširjen, so redni preventivni ginekološki pregledi za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb nujni. Ginekologi s presejanjem zdravih žensk odkrijejo velik delež predrakavih sprememb pravočasno, še preden se razvije rak. Z enostavnimi postopki nato te spremembe odstranijo in s tem preprečijo razvoj raka.

 

RMV je danes obvladljiva bolezen, ki se da z rednimi ginekološkimi pregledi preprečiti!


Bris materničnega vratu (BMV) - test PAP

Test PAP – bris materničnega vratu je osnovna preiskava za uspešno odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu in neinvazivnega raka. Je enostaven in neboleč odvzem brisa celic materničnega ustja (cerviks) pri ginekološkem pregledu. Bris materničnega ustja je sestavni del preventivnega ginekološkega pregleda za preprečevanja raka materničnega vratu. Ginekolog z lesenim loparčkom in krtačko podrsa po površini in vhodu v maternično ustje, da dobi vzorec celic iz njune površine. Odvzete celice nanese na objektno stekelce in jih pripravi za kasnejše obarvanje in pregled v laboratoriju. Odvzem in pregled celic v brisu materničnega vratu se imenuje po grškem zdravniku Georgu Papanicolaouu tudi " test po Papanicolaouu" ali kratko test PAP.

Zakaj potrebujem test PAP?
S testom PAP pri zdravi ženski, ki je brez simptomov, odkrijemo zgodnje, predrakave spremembe in jih uspešno zdravimo. S tem preprečimo, da bi se rak sploh razvil!

Kakšen je lahko izvid?
Do nedavnega so citopatologi izvide testa PAP razvrščali v pet razredov: izvid PAP I je pomenil normalne celice v brisu materničnega vratu, izvid PAP II je pomenil, da so celice spremenjene zaradi vnetja ali pa že kažejo blage predrakave spremembe, izvid PAP III, IV ali V pa je pomenil zmerne ali hujše predrakave spremembe.

Prejšnjo razdelitev v pet razredov PAP (od PAP I do PAP V) so zaradi lažje odločitve o tem, kako obravnavati ženske z raznimi spremembami in kdaj pričeti z zdravljenjem, leta 2006 posodobili. Spremembe v brisu, ki jih ugotovijo v laboratoriju, se po novem razvrščajo v dva razreda: v prvem razredu so negativni, v drugem pa patološki izvidi.

Test PAP tako pove, ali so celice materničnega vratu:

-

normalne (negativen bris A – normalen izvid);

-

spremenjene zaradi vnetja ali drugih, manj pomembnih sprememb (negativen bris B – reaktivne spremembe);

-

spremenjene v razne stopnje predrakavih sprememb (patološki bris C);

o

blage spremembe ploščatih ali žleznih celic;

o

zmerne spremembe ploščatih celic;

o

hujše spremembe ploščatih ali žleznih celic;

o

rakave spremembe ploščatih ali žleznih celic;

 

-

redko so prisotne tudi druge vrste spremenjenih celic.

Številke, ki so na citološkem izvidu, so v šifre spremenjena imena celičnih sprememb in ne sledijo stopnji patoloških sprememb. Namenjene so izključno računalniški obdelavi. Zato ne povedo, kako hude so spremembe. Ginekolog vam mora pojasniti vrsto celičnih sprememb z besednim opisom in ne s številkami!

Kaj pomeni negativni izvid?
V Sloveniji je pri okrog 85 % žensk, ki hodijo na redne preglede brisov, izvid testa PAP negativen: celice so normalne. Izvid preiskave je ocenjen kot normalen. Doslej je bil tak bris ocenjen kot PAP I. Ponovna kontrola je potrebna čez tri leta (potem, ko sta dva izvida v obdobju enega leta popolnoma normalna).
Prav tako je izvid brisa negativen, če so v njem samo vnetne spremembe. Tak bris, doslej ocenjen kot PAP II, dobi po novem oznako reaktivne spremembe. Takih sprememb ima okrog 8% žensk. Ponovna kontrola in morebitno zdravljenje sta potrebna glede na priporočilo ginekologa.

Kaj pomeni patološki izvid?
Če so celice spremenjene, je izvid označen kot patološki. V to skupino sodijo vsi brisi, pri katerih ugotovijo blage celične spremembe (do nedavnega ocenjeni kot PAP II) ali zmerne oziroma hujše celične spremembe (do nedavnega ocenjeni kot PAP III, PAP IV ali V). Najmanj so spremenjene celice v okrog 4 % brisov, blage spremembe najdejo pri okrog 2 % vseh brisov, hujše pa pri manj kot 1%.

Patološki izvid ne pomeni, da ima ženska raka! Ženske s patološkim izvidom brisa materničnega vratu je treba napotiti na ponovni odvzem brisa čez nekaj mesecev, na druge preiskave ali na zdravljenje, če je to potrebno.

Kako pogosto je potreben test PAP?
Rak materničnega vratu raste počasi in rabi več let, da napreduje iz predrakave v rakavo obliko. Za uspešno odkrivanje predrakavih sprememb tako pri ženskah, ki nimajo ginekoloških težav, zadošča pregled vsako tretje leto, če sta izvida dveh testov, opravljenih v obdobju enega leta, negativna.

Kako zanesljiv je test PAP?
Test PAP je zanesljiv in v 80-90 % primerov prepreči raka. Oceno celic v brisu včasih otežuje ali celo prepreči slab vzorec: zgodi se, da je celic v brisu premalo ali so pomešane z izcedkom ali krvjo. V takšnem primeru boste povabljeni na ponovni pregled. Nemogoče je povsem izključiti tudi zmotno oceno ocenjevalca. Program ZORA posveča posebno skrb kakovosti dela ginekologov in izobraževanju ter strokovnemu nadzorovanju dela v laboratorijih zato, da bi bile ocene brisov kar najbolj točne.
Kljub negativnemu izvidu testa PAP pa bodite pozorni na kakršne koli spremembe in težave. Če se pojavijo, čim prej obiščete svojega ginekologa.

Kako se pripravim na pregled?
Razen običajnih higienskih postopkov pred ginekološkim pregledom niso potrebne posebne priprave. Svetujemo, da dan pred odvzemom brisa materničnega vratu ne uporabljate kemičnih sredstev za preprečevanje nosečnosti (kreme, pene, kondomi s spermicidi), ker te snovi vplivajo na izvid testa. Pregleda ne svetujemo v času menstruacije, ker kri otežuje ocenjevanje celic v laboratoriju. To pravilo pa ne velja, če sumite, da krvavitev ni redna menstruacija. V tem primeru svetujemo čimprejšnji posvet pri ginekologu.

 

Dodatne preiskave
Če se spremembe materničnega vratu ponavljajo oz. so izvidi testa PAP večkrat patološki, so potrebne dodatne preiskave.

Kolposkopija
Pregled, pri katerem ginekolog s posebnim mikroskopom kolposkopom pregleda maternični vrat. Kolposkop ostane med pregledom zunaj nožnice. Med kolposkopiranjem lahko ginekolog vzame tudi bris materničnega vratu ali, če zazna sumljive spremembe, lahko opravi biopsijo.

Biopsija in spremembe CIN
Biopsija je diagnostični postopek, pri katerem ginekolog s sumljivega mesta na materničnem vratu odvzame majhen košček tkiva. Večino žensk pri tem zaščemi. Po biopsiji se lahko pojavi iz nožnice blaga krvavitev, ki lahko traja 3 do 4 dni.

Odvzeto tkivo pregledajo patologi v laboratoriju. Ocenijo, ali je v tkivu prisotna sprememba in določijo vrsto te spremembe. Če je sprememba prisotna, je lahko predrakava ali rakava.

Če je sprememba predrakava, te spremembe imenujemo CIN (cervikalna intrepitelijska neoplazija). Sprememba CIN pomeni, da so celice spremenjene, vendar so spremembe omejene le na krovno tkivo (epitel), niso invazivne, ne zasevajo in ne segajo v globino.

Pri začetnem raku materničnega vratu spremenjene celice rastejo v globino, invazivno, pod krovno tkivo, vendar ne zasevajo.

Pri napredovalem raku materničnega vratu pa lahko pride tudi do zasevkov v druge organe, npr. v bezgavke.

Spremembe CIN razvrščajo glede na to, ali gre za blage, zmerne ali hude spremembe, v tri razrede:

CIN1 – spremembe celic so blage;

CIN2 – spremembe celic so zmerne;

CIN3 – spremembe celic so hujše.

Pri veliki večini sprememb CIN je z enostavnim operativnim postopkom možno spremenjeno tkivo v celoti odstraniti, pri čemer se kakovost življenja ženske in pričakovano trajanje življenjske dobe ne spremenita. Zgodnja diagnoza predrakavih sprememb, dokler so omejene na epitel, omogoča zgodnje zdravljenje ter popolno ozdravitev.

 

Zgodnje zdravljenje

Predrakave spremembe zdravijo ginekologi operaterji z manjšimi operativnimi posegi, kot so ekscizija LLETZ (izrez z električno zanko, ki ga naredijo največkrat), konizacija (stožčast izrez s skalpelom) materničnega vratu ali redkeje destrukcija (uničenje). Izvajajo se ambulantno ali med kratko hospitalizacijo z uporabo lokalne ali splošne anestezije. Ozdravitev je v teh primerih tako rekoč 100-odstotna.

Zdravljenje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu ne zmanjšuje sposobnosti za kasnejšo zanositev in porod ter ne vpliva na spolno življenje.

 

Več o programu ZORA: http://zora.onko-i.si/

Vir: Onkološki inštitut Ljubljana

 

 

•  HPV Screening  and vaccination

                             HPV

Test HPV
Diagnostični postopek, pri katerem ginekolog po tem, ko naredi test PAP, odvzame s posebnim brisom tudi nekaj celic za test HPV. S testom HPV določi prisotnost enega ali več od 13 možnih genotipov HPV z visokim tveganjem. Izvid testa HPV pove, ali so prisotni HPV z visokim tveganjem (pozitivni izvid testa HPV) ali ne (negativni izvid testa HPV). Vendar pa s testom HPV ne izvemo, kateri od genotipov HPV je prisoten.

Ginekolog se za to preiskavo lahko odloči le v določenih primerih:

če je test PAP patološki ker takrat pozitiven (+) test HPV pomeni večjo verjetnost že prisotnih predrakavih sprememb materničnega vratu (CIN), zato so potrebni pogostejši kontrolni ginekološki pregledi in testi PAP;

pri ženskah po zdravljenju predrakavih sprememb (konizacija, LLETZ) zaradi uspešnejšega odkrivanja še vedno prisotnih ali ponovnih predrakavih sprememb.

Kadar je test PAP negativen, test HPV ni potreben.
Kadar je test PAP negativen in kljub temu najdejo okužbo z genotipom HPV z visokim tveganjem, ukrepanje ni potrebno, saj gre pri 90 % žensk le za prehodno okužbo, ki spontano mine brez kakršnih koli posledic največkrat že v letu dni.

Od 1. oktobra 2010 je triažni test HPV, za točno določene indikacije (določene v Smernicah za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu), vključen kot nadgradnja v program ZORA in je kot tak plačljiv iz naslova zdravstvenega zavarovanja.

Cepljenje proti HPV

Cepljenje proti HPV je dodatna možnost za preprečevanje RMV. V Sloveniji sta registrirani dve cepivi:

-

dvovalentno za zaščito pred okužbo z genotipoma HPV z visokim tveganjem 16 in 18;

-

štirivalentno za zaščito pred okužbo s HPV 16 in 18 ter genotipoma HPV z nizkim tveganjem 6 in 11;

Cepivi varujeta pred dvema genotipoma visokorizičnih HPV (HPV 16 in HPV 18), ki povzročata okoli 70 % vseh RMV. Ker se RMV v 30 % razvije iz drugih genotipov, je kljub cepljenju potrebno nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi!

Cepljenje ni obvezno in ga mora odrasla ženska plačati sama.

 
 
 
Banner Piede